Sledenje mediteranskemu načinu prehranjevanja ima mnogo pozitivnih učinkov. Pozitivni učinki so manjše tveganje za bolezni srca in ožilja, manjše tveganje za raka, manjše tveganje za nevrodegenerativne bolezni in manjše tveganje za možgansko kap.
Poleg tega je pozitivna posledica manjši obseg pasu, nižji krvni tlak in višji HDL holesterol (»dobri holesterol«).
Sledenje mediteranskemu načinu prehranjevanja lahko enostavno ponazorimo z »mediteranskim krožnikom«. Kar polovico krožnika naj zavzema zelenjava, drugo polovico pa si delijo tri skupine, in sicer 1/6 beljakovinska živila živalskega izvora, pri čemer se najpogosteje uporabljajo siri, skute, sledijo ribe in jajca ter redkeje meso. Naslednjo 1/6 površine krožnika zasedajo živila, bogata z rastlinskimi beljakovinami, kot so stročnice, semena ali oreščki, ki jih priporočajo kot pogosto zamenjavo za beljakovinska živila živalskega izvora. Zadnja 1/6 površine krožnika predstavlja skupina škrobnih živil, kot so žita, kaše in krompir. Za pripravo jedi se uporablja ekstra deviško oljčno olje. Uporablja se tako za pripravo solat kot tudi za kuhanje. Ob krožniku je vedno kozarec vode. Sezonsko sadja je odlična izbira namesto sladice.
